Suši mojstri lahko nepravilno narezan kos tune zaznajo na daljavo. Vstanejo ob zori, da na tržnici dobijo najbolj sveže ribe, vsako ribo pa pregledajo tako natančno, kot bi bilo od tega odvisno njihovo življenje. Sašimi je zanje umetniško delo, vsakega, ki si drzne uporabiti besedo „suši“, ko govori o kalifornijskih zvitkih, pa dosledno popravijo. Svoje nože brusijo in polirajo z globokim spoštovanjem, saj menijo, da je topo rezilo žaljivo do hrane, ki jo režejo. Za suši mojstre je najbolj divji petkov večer preizkušanje nove tehnike zvijanja makija z bambusovo podlogo - pri čemer z “divji” seveda mislijo “strogo discipliniran”.